Brevir za 2. maj 2024

SV. ATANAZIJ, ŠKOF IN CERKVENI UČITELJ
Obvezni god
Sv. Atanazij (295–373), škof v domačem mestu Aleksandriji v Egiptu, je veliko pretrpel v obrambi prave vere zoper arijansko krivoverstvo in bil petkrat pregnan. Umrl je leta 373.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem: škofom ali cerkvenim učiteljem.

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za enega pastirja
Pobožno Kristusu zdaj vsi zapojmo,
saj dobri je pastir in kralj človeštva,
in s pesmijo vsi proslavimo njega,
ki danes goduje.

Za škofa:
Kot škofa ga je milost okrepila
in moč duha ga vedno je vodila,
da bi učil in pasel Božje ljudstvo
v tej vzvišeni službi.

 

Pastir in vzornik bil je svoji čredi,
vsem kazal pot in reveže podpiral,
skrbel za sebi izročeno ljudstvo
kot vsem dober oče.

 

Svetnike Kristus v raju nagrajuje
in z večno jih poveličuje srečo,
naj hodimo po njihovih stopinjah
v življenju in smrti.

 

Pobožno počastimo vsi Očeta,
slavi naj Sina naša pesem vneta,
enako Svetega Duha na veke,
do kraja vse zemlje. Amen.

Ps 17,31–51   Hvalnica Bogu za zmago

Bog je popoln in zvest v svojih obljubah, *

rešuje vse, ki vanj zaupajo.

Kdo je Bog razen Gospoda, *

kdo razen njega naše zavetje?

Bog me je okrepil in utrdil; *

on mi daje, da živim brez graje.

Mojim nogam daje hitrost jelenov, *

da v nevarnosti zbežim v višine.

Roke mi vadi za bojevanje *

in mišice, da napenjajo lok iz medenine. —

Ščiti in rešuje me tvoja desnica, *

zmagujem po tvoji dobroti.

Dal si prosto pot mojim korakom *

in moje noge niso opešale.

Zasledoval sem svoje sovražnike in jih dohitel; *

nisem se vrnil, dokler jih nisem premagal.

Premagal sem jih, da niso mogli več vstati, *

ko so pred menoj na tla popadali.

Za boj si me usposobil, *

uklonil si moje nasprotnike. —

 

V beg si pognal moje sovražnike, *

razpršil si vse, ki me mrzijo.

Klicali so na pomoč, a jim nihče ni pomagal; *

vpili so h Gospodu, a jih ni uslišal.

Kakor prah jih je odnesel veter, *

pohojeni so bili kot blato na cesti.

Otel si me ob uporu mojega ljudstva, *

postavil si me za poglavarja drugih narodov.

Ljudstvo, ki ga nisem poznal, mi služi, *

na prvo besedo mi je pokorno.

Tujci se mi kažejo prijazne, pogum jim upada, *

ne zanašajo se več na svoje utrdbe. —

Čast in slava Gospodu, ki mi je pomagal, *

hvala Bógu, ki me je rešil.

O Bog, ti si mi dal zmago nad ljudstvi, *

osvobodil si me mojih sovražnikov.

Povzdignil si me nad moje nasprotnike, *

nasilnega človeka si me rešil. —

 

Zato te bom slavil, Gospod, med vsemi narodi *

in ti prepeval psalme.

Svojemu kralju Davidu si izkazal milost in mu dal zmago, *

Božjemu ljudstvu pa deliš usmiljenje na veke. —

- Bog je obudil Gospoda, aleluja,

- tudi nas bo obudil s svojo močjo, aleluja.

In prišel je eden izmed sedmerih angelov, ki so imeli sedmere čaše, napolnjene s sedmimi zadnjimi nadlogami, ter je z menoj spregovoril: »Pridi, pokažem ti nevesto, Jagnjetovo zaročnico.« In odnesel me je v duhu na veliko in visoko goro ter mi pokazal sveto mesto Jeruzalem, ki je prihajalo z neba od Boga in imelo božjo veličastnost. Njegov sijaj je bil podoben najdražjemu kamnu, kakor kamnu jaspisu, ki se je svetil kot kristal; imelo je veliko in visoko zidovje, imelo dvanajst vrat in pri vratih dvanajst angelov in napisana imena dvanajsterih rodov Izraelovih otrok. Proti vzhodu je bilo troje vrat, proti severu troje vrat, proti jugu troje vrat in proti zahodu troje vrat. Zidovje mesta pa je imelo dvanajst temeljnih kamnov in na njih dvanajst imen dvanajsterih Jagnjetovih apostolov.

In kateri je govoril z menoj, je imel za mero zlat trst, da bi izmeril mesto, njegova vrata in njegovo zidovje. Zidano je mesto na štiri vogle in njegova dolžina je tolika ko širina. In izmeril je mesto s trstom na dvanajst tisoč tečajev. Njegova dolžina in širina in višina so enake. In izmeril je njegovo zidovje: sto štiriinštirideset komolcev človeške mere, ki je tudi angelska. In njegov zid je bil zložen iz jaspisa, mesto pa iz čistega zlata, podobnega čistemu steklu. Temeljni kamni mestnega zidu so bili okrašeni z vsakovrstnimi dragimi kamni. Prvi temeljni kamen je bil jaspis, drugi safir, tretji kalcedon, četrti smaragd, peti sardoniks, šesti sard, sedmi krizolit, osmi beril, deveti topaz, deseti krizopraz, enajsti hiacint, dvanajsti ametist. In dvanajstero vrat je bilo dvanajst biserov; vsaka vrata so bila iz enega bisera. In cesta po mestu je bila čisto zlato kakor prozorno steklo.

Svetišča nisem videl v njem; zakaj njegovo svetišče je Gospod, Bog vsemogočni, in Jagnje. In mesto ne potrebuje sonca ne meseca, da bi mu svetila; kajti božje veličastvo ga je razsvetlilo in njegov svetilnik je Jagnje. In hodili bodo narodi v njegovi svetlobi in kralji zemlje prinašajo vanj svojo slavo in čast. In njegova vrata se podnevi ne zapro, kajti noči tam ne bo.

In prinašali bodo vanj slavo in čast narodov. In nič omadeževanega ne pride vanj in nihče, kdor se ognusi in laže, ampak le tisti, ki so zapisani v Jagnjetovi knjigi življenja.

SPEV (Prim. Raz 21. 21; Tob 13, 21. 22. 13)

Jeruzalem, tvoje ceste bodo čisto zlato, po tebi bo donela vesela pesem. * Po tvojih ulicah bodo peli: Aleluja.

V mogočni luči se boš bleščal, vse pokrajine zemlje se ti bodo klanjale. * Po tvojih ulicah bodo peli: Aleluja.

Sv. Atanazij (295-373), škof v Aleksandriji v Egiptu, pregnanec, borec zoper arijanstvo, pisatelj apologetskih, dogmatskih, zgodovinskih in eksegetskih spisov

 

Božja Beseda, ki nima telesa in ne podlega pokvarljivosti snovi, je prišla na svet, čeprav tudi prej ni bila daleč od njega. Ni koščka zemlje, kjer ne bi bila navzoča, temveč je skupno z Očetom napolnjevala vse in povsod.

Prišla je iz dobrote do nas in je vsem pokazala, kakšna je. Usmilila se je našega rodu in naše slabotnosti, ganila jo je naša pokvarjenost. Ni prenesla, da bi smrt gospodovala nad nami in da ne bi šla iskat, kar je bilo izgubljenega, da ne bi bilo izgubljeno, kar je Oče ustvaril v človeku. Zato si je privzela telo, kakršno ni bilo različno od našega. Božji Sin pri svojem učlovečenju ni hotel privzeti samo zunanjosti in ostati samo pri njej.

Če bi se bil hotel namreč samo na zunaj pokazati, bi si bil privzel pač odličnejše telo. Sprejel pa je prav naše, človeško telo. V telesu Device si je zgradil tempelj, privzel telo in si ga pripravil kot sredstvo, po katerem bi se nam razodel in kjer bi prebival. Ko si je pa privzel telo, ki je pri vseh zapisano smrti, ga je iz ljubezni za nas vse daroval Očetu s svojo smrtjo. Ko se je podvrgel splošni postavi smrti, ki je težila nas vse, jo je izbrisal, saj nad Gospodovim telesom ni imela moči. Od tedaj smrt ne more več škodovati ljudem, ki nosijo Gospodu enako telo. Ljudi, ki so po grehu zapadli smrti, je hotel znova poklicati v življenje, saj je vstal s telesom, ki si ga je bil privzel, s tem pa tudi, nič drugače kot zgori suha slama v ognju, uničil smrt.

Privzel si je torej telo, ki more umreti. Ker je imelo delež z Besedo in kraljem vsega, pa je moglo zadostiti za smrt vseh, in je zaradi Besede, ki je v njem prebivala, ostalo nepoškodovano in bo končno smrt po milosti vstajenja odstopila od vseh ljudi.

Telo, ki si ga je bila privzela, da ga kot brezmadežno daritev in žrtev izroči v smrt, je potem, ko je bilo darovano, pregnalo smrt od vseh, ki smo mu podobni. Tako je božja Beseda, vzvišena nad vsemi, svoje svetišče, svoje telo darovala za nas, kot je rekla, in plačala naš dolg smrti. S tem pa je vse, s katerimi je bila v enakem telesu povezana, po obljubi nesmrtnosti zares napravila nesmrtne. Smrt namreč sedaj nima nobene oblasti nad ljudmi zaradi božje Besede, s katero smo eno telo.

SPEV (Jer 15,19.20; 2 Pet 2,1)

Kakor moja usta boš, naredil bom iz tebe bronast, trden zid proti temu ljudstvu. * Bojevali se bodo zoper tebe, pa te ne bodo premagali, zakaj jaz sem s teboj, aleluja.

Med vami bodo lažni učitelji, ki bodo uvajali pogubne ločine; celo Gospoda, ki jih je odkupil, bodo tajili. * Bojevali se bodo zoper tebe, pa te ne bodo premagali, zakaj jaz sem s teboj, aleluja.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Odličen bil si oče in voditelj,
zato tvoj god zdaj vse slavi občestvo,
ti kot svetnik se veseliš v nebesih
ves srečen v Bogu.

 

Za škofa:
Duhovnika, vodnika, učenika
bila naloga ti je podeljena,
da svoje ljudstvo bi v nebesa vodil,
delil mu darove.

 

Zato prav vsi te prosimo ponižno,
da se ozreš na duše zadolžene,
izprosiš naših grehov oproščenje
pri Bogu v nebesih.

 

Bogú edinemu vsa čast in hvala,
v nebesih večna slava in zahvala,
ki s svojimi zakoni modro vodi
brezmejno vesolje. Amen.

Ps 56   Jutranja molitev v trpljenju

 

Usmili se me, Bog, usmili, *

popolnoma zaupam vate. 

Pod tvoje varstvo se zatekam, *

dokler vihar ne mine.

Kličem na pomoč Boga najvišjega, *

Boga, ki mi izkazuje dobrote. —

 

Naj pošlje pomoč iz nebes in me reši, *

osramoti naj moje preganjalce.

Naj mi izkaže svojo milost *

in svojo naklonjenost.

Živim sredi ljudi, ki so kakor levi, *

najraje bi me požrli.

Njih zobje so kakor sulice in puščíce, *

kakor oster meč je njihov jezik. —

 

O Bog, pokaži se vzvišenega nad nebesa, *

na vso zemljo razširi svoje veličastvo.

 

Mojim nogam so nastavili zanko, *

v nevarnosti je moje življenje.

Na moji poti so skopali jamo, *

naj sami padejo vanjo.  —

 

Moje srce, o Bog, je pripravljeno, *

peti in igrati ti hočem.

Prebúdi se, moja duša; oglasite se, citre in harfa, *

prebuditi hočem jutranjo zarjo.

Gospod, hvalil te bom med narodi, *

prepeval in slavil med ljudstvi.

Do nebes sega tvoja dobrota, *

do oblakov tvoja zvestoba. —

 

O Bog, pokaži se vzvišenega nad nebesa, *

na vso zemljo razširi svoje veličastvo. —

Jer 31,10–14    Sreča odrešenega ljudstva

 

Čujte, narodi, Gospodovo besedo, *

na daljnih otokih oznanjujte:

»Bog je svoje ljudstvo razkropil, pa ga zopet zbere, *

varoval ga bo kakor pastir svojo čredo.« —

 

Gospod je rešil svoje ljudstvo, *

otel ga je iz rok močnejšega.

Zato prihajajo v svetišče hvalit Gospoda, *

da se njegovih dobrot naužijejo.

Radujejo se Božjih darov: žita, vina in olja, *

dróbnice in govedi.

Kakor namakan vrt bo njih življenje, *

pomanjkanje bo za vselej minilo. —

 

Tedaj bodo dekleta veselo rajala, *

vsi, mladi in stari, se bodo veselili.

Gospod bo spremenil njih žalost v veselje, *

v tolažbo in radost njih trpljenje.

Obdáril in poživil bo svoje duhovnike, *

svoje ljudstvo obogatil s svojimi dobrinami. —

Ps 47   Zahvala za čudovito rešitev Božjega ljudstva

 

Velik je Gospod in nad vse slaven, *

v mestu našega Boga je njegova sveta gora.

Njegova sveta gora je prekrasna višina, *

Sion je veselje vse zemlje.

Sionska gora tam na severnem pobočju *

je prebivališče nebeškega vladarja.

V njegovih stolpih se Bog izkazuje *

kot nepremagljiva obramba. —

 

Glej, vladarji so se zbrali, *

da bi ga vsi skupaj napadli.

Ko pa so zagledali mesto, so ostrmeli, *

zmedli so se in se v naglici razbežali.

Obšla jih je groza in zajela tesnoba *

kakor ženo v porodnih bolečinah.

Razbili so se kakor ladje, *

ki jih prevrne vzhodni veter. —

 

V mestu Vsemogočnega zdaj vidimo, kar smo slišali, *

v mestu našega Boga, ki ga je on utrdil za vekomaj.

Kličemo si v spomin, o Bog, tvojo dobroto, *

hvalimo te sredi tvojega svetišča.

Kakor tvoja moč tako sega tvoja hvala do konca zemlje, *

o Bog, tvoja desnica uresničuje pravico.

Vesêli se sionska gora, veselijo naj se naša mesta, *

ker vse po pravici razsojaš. —

 

Preglejte sveto mesto in ga prehodite, *

preštejte njegove stolpe.

Oglejte si njegove utrdbe, pohitite skozi trdnjave, *

da boste mogli oznanjati prihodnjim rodovom:

»Tu je resnično Bog, naš Bog na veke, *

on nas bo vodil vse vekove.« —

Kratko berilo  (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.

Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.

Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo, aleluja, aleluja.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta, aleluja.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta, aleluja.

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Zberimo se v molitvi zdaj,
naj sveti spev se oglasi,
Najvišjemu prepevajmo,
slavimo s pesmijo Boga.

 

To uro zloba je ljudi
poslala v smrt Nedolžnega.
Sodnika večnega, Boga,
po krivem obsodila je.

 

O koliko hvaležnosti
dolgujemo vsi Jezusu,
v skušnjavah on je naša moč,
od nas odvrne vsako zlo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,17–24  (III)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, ohrani me pri življenju, *

da bom mogel spolnjevati tvoje besede.

Odpri mi oči in spoznal bom, *

kako čudovita je tvoja postava. —

 

Popotnik sem na zemlji, *

ne skrivaj pred mano svojih načrtov.

Moja duša hrepeni po tvoji volji, *

o da bi jo mogel vselej spoznati. —

 

Prevzetne opominjaš, da bodo nesrečni, *

če zapustijo tvoje zapovedi.

Vzemi od mene sramoto in zaničevanje, *

ker spolnjujem tvoje odredbe. —

 

Tudi če se veljaki združijo v boju zoper mene, *

ne bom nehal spolnjevati tvojih zapovedi.

Tvoji ukazi so moje veselje, *

tvoji zakoni so mi svetovalci. —

Ps 24   Prošnja za odpuščanje grehov in rešitev

Gospod, z vso dušo se obračam k tebi, *

naj ne bom razočaran, ko vate zaupam.

Naj se moji sovražniki ne veselijo moje nesreče, *

saj kdor v tebe upa, ne pride v sramoto.

Osramočen bo in razočaran, *

kdor se ti lahkomiselno izneveri. —

 

Gospod, pokaži mi svojo voljo, *

vodi me po svoji poti.

Naj živim iz tvoje resnice, *

v njej me poúči.

Ti si moj Bog in moj rešitelj, *

neprestano zaupam vate. —

 

Gospod, spomni se svojega usmiljenja *

in svoje dobrote, ki ostane na veke.

Pozabi zablode moje mladosti in moje prestopke, *

izkaži mi svojo usmiljeno ljubezen. —

 

Gospod je pravičen in dober, *

tiste, ki zaidejo, spet nazaj pripelje.

Krotke vodi v pravičnosti, *

ponižne uči prav živeti. —

 

Gospod je poln ljubezni in zvestobe *

do vseh, ki spolnjujejo njegove zapovedi.

Gospod, odpústi moj greh, čeprav je velik, *

saj si dober in usmiljen. —

Gospod razodeva svojo voljo *

vsem, ki ga spoštujejo.

Ti bodo sami uživali srečo *

in njih potomci bodo z njo obdarovani. —

 

Gospod je zaupen s tistimi, ki se ga bojijo, *

njim razodeva svojo zavezo.

Moje oči so vedno uprte v Gospoda; *

on mi rešuje noge iz zanke. —

 

Ozri se name in se me usmili, *

ker sem ubog in osamljen.

Olajšaj moje srčne bolečine, *

iz moje stiske me reši. —

 

Poglej mojo bedo in nadlogo, *

odpusti vse moje pregrehe.

Poglej, koliko je mojih sovražnikov *

in kako me črtíjo. —

 

Varuj moje življenje in me reši, *

nate se obračam, naj ne bom razočaran.

Nedolžnost in poštenost naj me varujeta, *

Gospod, vate zaupam. —

 

O Bog, reši svoje ljudstvo *

iz vseh njegovih stisk in nevarnosti. —

Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Božji mož, kreposti zgled,
naj pesem naša te slavi,
saj s tem proslavljamo Boga,
ki te je z milostmi obdal.

 

Predobri večni je Pastir
z Očetom spravil nas ljudi,
zavezo z nami obnovíl,
ki nam prinaša večni mir.

 

Izbrala Božja je modrost
še tebe za služabnika,
da Božjo bi razširjal čast
in nas privedel kdaj v nebo.

Za škofa:
Sam Sveti Duh te je izbral
in te obdaril z milostmi,
da vodiš in krepiš ljudi
z darovi mnogoterimi.

 

Trojico sveto mólimo,
ki te s častjo je venčala
in z vso nebeško radostjo,
ker služil zvest si ji vse dni. Amen.

Ps 29   Zahvala za rešitev iz smrtne stiske

 

Gospod, slavim te, ker si me rešil *

in se sovražniki ne morejo veseliti moje nesreče.

Gospod, moj Bog, ko sem te klical, *

si me dvignil in ozdravil.

Gospod, otel si me smrti, *

rešil si me smrtne nevarnosti. —

 

Pojte Gospodu, njegovi zvesti, *

njegovo sveto ime slavite.

Le malo časa traja njegova nevolja, *

njegova dobrohotnost pa vse življenje.

Zvečer žalujemo in jokamo, *

zjutraj pa vstanemo z veselim petjem. —

 

Ko se mi je dobro godilo, sem rekel: *

»Nikoli ne bom omahnil.«

Gospod, dokler sem v milosti pri tebi, *

sem trden kot gora.

Ko pa odtegneš svojo milost od mene, *

žalostno propadem.

Gospod, tebe kličem, *

moj Bog, usmiljenja te prosim. —

 

Ali ti ne bom dajal večje slave z življenjem *

kakor s trohnenjem v grobu?

Ali bi te moj prah mogel bolje slaviti *

in tvojo resnično moč glasneje oznanjati?

Gospod, poslušaj me in se me usmili; *

pridi vendar in mi pomagaj. —

 

Moje žalovanje si spremenil v veselje, *

odvzel si mi žalno obleko, me povedel na rajanje.

Naj ti moja duša ne neha prepevati: *

Gospod, moj Bog, hvalil te bom vekomaj. —

Ps 31   Neskončno Božje usmiljenje

 

Blagor človeku, ki mu je krivda izbrisana *

in so mu grehi odpuščeni.

Blagor človeku, ki mu Gospod ne prišteva hudobije *

in je njegova vest pomirjena. —

 

Dokler se ti nisem izpovedal, *

me je neprestano grizla zavest moje krivde. 

Dan in noč sem vedno bolj občutil težo tvoje roke, *

slabel sem kot v poletni vročini. —

 

Potem pa sem ti svoj greh izpovedal *

in nisem več prikrival svoje krivde.

Rekel sem: »Priznavam svojo krivdo Gospodu« *

in ti si mi odvzel breme mojega greha. —

 

Zato te vsak, ki veruje v tebe, *

prosi ob pravem času.

Nesreče, ki pridrvijo kot deroče vode, *

mu ne morejo blizu.

Ti si moje zavetje, obvaroval me boš stiske, *

navdal me boš z veseljem ob rešitvi. —

 

Govoriš mi: »Poučil te bom in ti pokazal pota, *

po katerih moraš hoditi.

S svojim pogledom te bom spremljal *

in ti dajal nasvete.

Tako ne boš kakor žival, ki nima razuma *

in potrebuje uzdo in brzdo, da jo krotijo.« —

 

Hudobne stiskajo mnoge nadloge, *

Gospod pa ljubi tiste, ki vanj zaupajo.

Pravični, veselite in radujte se v Gospodu, *

vriskajte vsi, ki ste v srcu pošteni. —

Raz 11,17–18;12,10b–12a  O Božji sodbi

 

Zahvaljujemo se ti, Gospod, Bog vsemogočni, *

ti si in si bil in prideš.

Prevzel si svoje mogočno vladarstvo *

in začel kraljevati. —

 

Narodi so se razjezili, *

a prišla je tvoja jeza in dan, da se sodijo mrtvi,

da prejmejo plačilo tvoji služabniki, preroki in sveti *

in vsi, ki se bojijo tvojega imena, mali in veliki. —

 

Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje *

našega Boga in oblast njegovega Kristusa.

Premagan je bil tožnik naših bratov, *

ki jih je noč in dan tožil pred našim Bogom. —

 

Premagali so ga s krvjo Jagnjeta *

in z besedo svojega pričevanja.

Niso tako ljubili svojega življenja, *

da bi se bali umreti.

Zato se radujte, nebesa *

in vsi, ki v njih prebivate. —

Kratko berilo  (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem sam tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo, aleluja, aleluja.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo, aleluja, aleluja.

Vse žrtvuje za svoje brate in sestre, aleluja, aleluja.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo, aleluja, aleluja.

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času, aleluja.

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal, aleluja.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času, aleluja.

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal, aleluja.

Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:

Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,

– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.

Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,

– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.

Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,

– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.

V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,

– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.

Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,

– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Jezus, rešenik sveta,

Beseda učlovečena,

neskončne Luči si odsvit,

naš varuh bodi in naš ščit.

 

Ti si ustvaril vse stvari

in ti določaš naše dni,

daj, da utrujeno telo

počitek nočni poživi.

 

Premagal zlobo si pekla,

obvaruj nas sovražnika,

da ne zapeljal bi nas v greh,

ko si odrešil nas s krvjo.

 

Prehitro bo minila noč,

ki vlila nam bo novo moč;

ko bo telo počivalo,

naš duh pri tebi naj bedi.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,

od mrtvih vstal si in živiš,

Očetu, Duhu Svetemu,

enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 15 Slavospev Bogu posvečenih

 

Vel. noč.: Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe. —

 

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Vel. noč.: Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,23)

Sam Bog miru naj vas popolnoma posveti ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

Molimo. Gospod, naš Bog, utrujeni smo od dela današnjega dneva. Okrepčaj nas z mirnim spanjem, da se bomo s tvojo pomočjo spočili in ti služili s telesom in dušo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

 

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,

zakaj on, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,

je vstal, kakor je rekel, aleluja;

prosi za nas Boga, aleluja.